Vikend izlet – 1. del – Atami

Za vikend smo se odpravili na izlet. V soboto smo si ogledali mesto Atami, ki leži na polotoku Izo. V nedeljo pa smo krenili proti severu, v bolj hribovito področje, kjer leži Hakone. Obe mesti sta za prebivalce Tokia in okolice priljubljeni točki, za vikend pobeg iz mesta.

V petek popoldan smo se odpravili proti Tokiu in s Shinkansenom v Atami. Zoja in jaz sva se prvič peljali s tem vlakom in je bilo super. Shinkansen ni nič boljši kot francoski TGV, ali nemški ICE, ampak je bolj slaven in se o njem več govori. Tudi cene so precej zasoljene, okoli 100 km poti, stane 35 eur (pa saj tudi TGV ni poceni…) Skratka, potovanje na Japonskem je drago, ampak se splača, ker pokrajina je pa vau.

20160610_184724(0)
Shinkansen 🙂

Po prihodu v Atami, smo šli v hotel, kjer je Zoja povečerjala, potem pa na sprehod po mestu. Atami je obmorsko mesto, ki leži na severu polotoka Izu. Znano je po termalnih vrelcih in toplicah. Z Markom sva nekako pričakovala, da je to kot naš Portorož. Aha, napaka. Tu ne pričakuj ničesar, boš manj razočaran. V petek zvečer je bilo mesto prazno. Vse zaprto in nič se ni dogajalo. Še dobro, da je bil odprt McDonald’s. :/ Kje so vsi? Ok, sva si mislila, bodo v soboto zjutraj zunaj.

V soboto, po zajtrku, smo krenili na ogled mesta z Yu-Yu busom. To je tak “hop on, hop off” bus, ki vozi v krogu in si lahko ogledaš znamenitosti Atamija. Mesto je precej hribovito in ves čas se dvigaš in spuščaš proti obali. Najprej smo krenili na ogled Gradu, ki leži na hribu nad morjem. Seveda leži na primerni strateški točki, z lepim razgledom. Grad je popolnoma ohranjen, v njem pa manjša razstava oklepov samurajev in bazenčki s termalno vodo za namakanje nog. Sledil je ogled parka vrtnic, ki so že skoraj odcvetele, ampak nič zato. Sedaj cvetijo hortenzije, lilije in še cel kup krasnih rožic. Japonci dajo veliko na lepe in cvetoče parke, zato tu vidiš 1001 rožico. 🙂

Bila je že sobota popoldan in nama je že pošteno krulilo po želodcu. Sedli smo na Yu-Yu bus in nazaj v mesto, do gejzirja termalne vode. Gejzir je bil zanimiv, ampak spet, nič nad pričakovanji. Malo je pihalo ven in smrdelo po žveplu… To je to in itak sem mislila le na hrano. Žal je bila ura že tri in tu se restavracije med drugo in peto uro zaprejo. 😦 K Sreči smo našli en Ramen shop (več o tej jedi bo napisano v enem od naslednjih blogov), kjer smo se najedli. S polnimi želodčki smo se odpravili na obalo in iskat vse te ljudi, ki pridejo na vikend oddih 😀 Obala namenjena za kopanje – plaža, je mala, en mali pas mivke, kjer se igrajo otroci in nekaj ljudi, ki ima piknik. Potem je tu še mala marina, kjer ni skoraj nobenega in sprehajalna pot ob obali. Ja, kje pa so vsi? Kje so kakšni “kafiči”, da se človek usede na kavico in naužije pogleda na morje in zraka? Ni, ni… 😦 Z dolgimi nosovi smo se sprehodili po obali in odšli po klancu navzgor, v notranjost mesta, iskati kavico, ki nas je razvedrila. Bolj smo šli v klanec proti glavni postaji, več je bilo ljudi in trgovinic… Smešno, a tako je tu. Saj sem rekla, nič pričakovati, je bolje. 🙂 Očitno Japonci nimajo navade posedati ob morju in so rajši skriti notri po lokalih, kjer je prijetno hladno… 😀

Skratka, dan je hitro minil, imeli smo se lepo, veliko smo videli. Po večerji pa smo naredili plan za naslednji dan. Ogled pokrajine Hakone. 🙂 O tem pa več v naslednjem blogu… 🙂

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s