“Kradeš kot vrana”

Pri nas se reče “kradeš kot sraka”, no tu bi lahko rekli, da “kradeš kot vrana”. Res… Tu je polno vreščečih in zoprnih črnih vran, ki ti v parku letajo nad glavo in prežijo, kdaj bo prilika, da ukradejo kakšen prigrizek. Ne verjamete? Pa preberite. 🙂

Par tednov nazaj, smo na sončno nedeljsko dopoldne, kolesarili po Tsukubi. Na poti v park smo kupili kruh (ki je tu pregrešno drag) in brezskrbno parkirali kolesa. Kruh smo pustili v vrečki v košari, ker tu itak nihče ne krade. A res? Napaka! Medtem, ko smo mi občudovali cvetoče vrtnice, se je za našim hrbtom dogajal masaker. Vrane so zavohale kruh in ga načele. Marko je videl vrano, kako nese ogromen kos nečesa v kljunu. No, ni nam takoj kapnilo. Potem pa klik… Zakaj je vrečka od kruha na tleh, zakaj je vse razmetano?! Aha, vrane so si postregle z našim ljubim kruhekom. 😦 Raztrgale so ga na prafaktorje in odletele… Mi, pa smo ostali brez kruha in z dolgimi nosovi…

Kar je ostalo od kruha…

Nismo pa samo mi žrtve požrešnih in kradljivih vran. Kak teden kasneje, ko je bil na obisku Samo, smo se ponovno sprehajali v parku. Otroci, ki so se igrali na trati, so pustili svoje nahrbtnike na klopcah. Ne boste verjeli, kaj smo videli. Vrana je s kljunom odprla zadrgo nahrbtnika, vzela ven čips in odletela. Kaj?! Mislim, če nebi videla, nebi verjela. Mi smo jo poskusili prestrašiti, ampak prepozno. Sploh se ne bojijo. Je pač odletela s svojim plenom in se na varni razdalji od nas, pogostila s čipsom.

Nauk te zgodbe je: “Ne puščaj hrane na samem!” Mogoče bi morali tudi po parkih namontirati table z znakom, “Pazi, prežeče vrane!” 😀