Kyoto – 1. del

Za nami je čudovit pet-dnevni izlet. Potepali smo se po Kyotu in Osaki. Glede vremena, smo imeli pa več sreče kot pameti. Vsak, ki smo mu povedali, kam gremo, je rekel: “Ufff, tam je pa vroče!” Res je vroče in soparno, hujše kot v Tsukubi. Vendar smo imeli srečo na naši strani in se je sonce večino časa skrivalo za oblaki. Soparno je bilo, ampak to se da preživeti. Si ves čas moker, vendar te vsaj sonce ne žge.

Prejšnjo sredo zvečer smo s Shinkansenom krenili iz Tokia do Kyota. Za 500 km dolgo smo pot smo rabili slabi 2 uri in pol. Na vsakih 10 min, ali še manj je odhod vlaka, zato niti ni potrebno pretirano planirati, kateri vlak ujameš. Shinkansen je res luksuz, lepo sediš in uživaš. V Kyoto smo prispeli v večernih urah in že videli Kyoto stolp “by night”. 🙂 Stanovanje smo imeli čisto blizu glavne postaje in Kyoto stolpa, kar se je izkazalo za najboljšo možno potezo. Stanovali smo v prijetni mali, tipično japonski, garsonjeri, ter imeli super razgled na bližnji tempelj in park.

Kyoto je v primerjavi s Tokiem malo mesto. Je šele ne sedmem mestu po velikosti, vseeno pa v njem prebiva skoraj cela Slovenija. 🙂 Kyoto je bil do leta 1868 prestolnica Japonske, zato se tu nahaja tudi cesarjeva palača. Je krasno, kulturno bogato mesto. Čisto nekaj drugega kot “nori” in moderni Tokio. Tu čutiš zgodovino mesta. Cele dneve lahko raziskuješ templje, ali pa se sprehajaš po ulicah in upaš, da naletiš na “ta pravo” gejšo. 🙂 Naš plan je bil tri-dnevni ogled Kyota s kolesom in busom.

Prva dva dni smo najeli kolesi in raziskovali male ulice in se potepali po templjih. Kyoto je razmeroma ravno mesto in nadvse primerno za kolesarit. Ob reki Kamogava se vije super pot, ki nudi lep razgled na zgradbe ob reki. Veliko hiš sedaj služi kot restavracije s pogledom na reko. Ta predel najbolj zaživi zvečer, ko se ohladi in je prav prijetno sedeti na terasi in opazovati reko ter mesto v lučkah.

Kyoto ima toliko velikih in malih templjev in svetišč, da bi lahko organizirali tekmovanje, kdo jih najde več. Ne moreš si ogledati vseh, enostavno si jih na koncu sit. 🙂 Mi smo si ogledali nekaj večjih templjev. Začeli smo s Honganji templji, ki so bili blizu našega stanovanja. Honganji templji pripadajo eni največjih budističnih sekt. To je ogromen kompleks zgradb. Jaz sem mislila, da je to pač en tempelj in to je to. Mah kje pa, to je vsaj 6 hiš, kjer lahko moliš in še dodatne zgradbe kjer menihi stanujejo, pa še prostor za kakšen muzej se najde, itd. Če imaš srečo in prideš v tempelj ravno, ko se menihi zberejo ob molitvi in pojejo, je krasno. Sicer ne razumem kaj pojejo, ampak slišati je pa ful lepo in pomirjujoče. Človek kar obsedi in posluša; pa še na ohladiš se. 🙂

Pot smo nadaljevali s kolesom ob kanalu, ki se vije vzporedno ob reki in je v prijetni senčki. Na hitro smo si ogledali še en tempelj, Kenninji tempelj, in prispeli v predel imenovan Gion. To je staro mestno jedro, kjer je ogromno starih hiš. V malih ulicah je cel kup pregrešno dragih restavracij, kjer lahko za primerno ceno večerjaš v družbi gejše. Lahko se pa sprehajaš zunaj in upaš, da boš videl gejšo, ko odhaja na delo. V tem predelu je tudi veliko trgovinic s spominki, kavarn in čajnic. Predvsem v popoldanskem in večernem času se tu tare turistov. Ogromno Japoncev si v tem poletnem obdobju obleče yukato. To je neke vrste poletni kimono. Narejena je iz bombaža, je lažja za nošenje in cenejša. V Kyotu je ogromno trgovinic, ki posojajo yukate. V njih te uredijo od nog do glave in potem, lepo urejen hodiš po predelu Gion. 😀

Po sprehajanju po Gionu, se nam je prilegel počitek v parku Maruyama, ki pa ni tipičen park. Park je dom templjev in svetišč. Tu se nahajata Yasaka shrine in Kodaiji tempelj. Torej, tudi če imaš že dovolj templjev, ni šanse, da ne naletiš nanje. 🙂 Mi smo si predvsem privoščili počitek in prevedrili popoldansko nevihto. Zoja je spet osvajala ostale turiste in tako je nastala slikca z v Yukato oblečenimi Japonkami. 😛

Po prijetni osvežitvi, je spet puhnila para in nadaljevali smo pot po starem mestnem jedru in se nekako znašli na Nishiki tržnici in pri nakupovalnih arkadah. Tržnica ponuja  ogromno jedi in lahko samo gledaš in paseš oči, kaj vse imajo. V primeru, da ti vonj po ribah in algah ni preveč všeč, je bolje narediti ovinek in iti mimo. Prodajajo pa tudi zelenjavo, sladice, sadje, vse kar si lahko zamislite. Videli smo kako jabolka hladijo pod tekočo vodo v škafu. Prav cevko imajo napeljano in jabolka lepo krožijo v vodi. 😀 Nato ti lepo ohlajeno jabolko prodajo za 2-5 eur. :/

Dan je minil kot bi mignil in za zaključek lepega dneva, smo si na poti proti domu, še malo odpočili na nabrežju reke. Ker se je že večerilo, so restavracije ob reki dobile svoj čar. Vse pa ima svojo ceno in tako ob uživanju v dobri hrani in lepem razgledu, zastonj dobiš še požrešne krvosese, ki se jih tu ne manjka. 🙂 Zato, nikoli na pot brez spreja proti komarjem. 😉

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s