Kyoto – 3. del

Zadnji dan v Kyotu, smo rezervirali za ogled dveh največjih znamenitosti Kyota; Kinkakuji tempelj ali zlati paviljon, ter Ginkakuji tempelj ali t.i. srebrni paviljon. Prvi je res zlat, drugi se samo imenuje tako.

V turističnih informacijah sem našla letak za “hop on- hop off” bus, ki se ustavlja pri vseh večjih znamenitostih v Kyotu. Superca, pa še karta je bila poceni. 12 eur za cel dan. Kdo bi se branil vožnje in klime. 🙂 Tako smo startali izpred bližnjega templja in uživali v vožnji in razgledu. Ta dan je bilo res peklensko vroče in uporabili smo skoraj vsa sredstva, ki smo se jih naučili uporabljati na Japonskem. Dežnik/senčnik in pahljačo. Uf, res pomaga. 🙂

Prva postojanka je bil Kinkakuji. To je Zen tempelj, ki se nahaja sredi parka, na obrobju gozda. Ogled paviljona in sprehod čez park je plačljiv, ampak se splača. Dve nadstropji templja sta dejansko prevlečeni z lističi zlata. Paviljon je bil nekoč dom fevdalcem, nato pa se je spremenil v budistični tempelj. Velikokrat je pogrel in leta 1955 so ga ponovno zgradili/obnovili. Vsako nadstropje je drugačno in pogled na tempelj je res nekaj posebnega. Po ogledu templja (samo od zunaj), se pot vije do svetišča in lepe čajne hiše sredi gozda. Tu smo si privoščili Macha čaj in sladico. Prijalo se je ohladiti v krošnjah dreves in malo pomeditirati pred ponovnim odhodom na žgoče sonce.

Druga postojanka tega dneva je bil Ginkakuji tempelj, ki leži na severo-vzhodu Kyota, pod gorami Kyota. Ponovno Zen tempelj, ki ima ime srebrni paviljon. V resnici ni srebrn in je eden redkih, ki ni bil nikoli požgan ali uničen med potresom. Paviljon obdajajo še druge zgradbe, ki so namenjene razstavam in peščeni park. Sprehod čez park in ogled templja je bil krasen tudi zato, ker smo ponovno lahko hodili v senčki in bili ves čas v zavetju dreves.

Do templja vodi znana pot, ki se imenuje pot filozofov. Takšno ime je dobila, ker se je tu sprehajal in meditiral, eden najbolj znanih Japonskih filozofov (Nishida Kitaro). Znana je tudi po drevoredu češenj in vsako pomlad se tu zbere množica ljudi, ki imajo pod krošnjami dreves hanamije (piknik pod češnjami). Tudi mi smo stestirali sprehod po potki ob kanalu in res pomirja. 🙂

Tu se je zaključilo naše popotovanje po Kyotu. Odpeljali smo se na postajo in švis v Osako, ki je baje dom Japonske kulinarike. Več pa prihodnjič. Ja mata (prev. Se vidimo). 😉

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s