Parki in vrtovi

Parki in vrtovi je blog, ki ga je pod vtisom popotovanja po Japonski, napisala mami. Prijetno branje vam želim. 🙂

Na Japonskem ima vsak predel mesta svoj park. Tudi Ninomiya v Tsukubi. Poti v parku so urejene, določene so posute s peskom, nekatere so asfaltirane ali pa tlakovane. Sprehajalne poti so razdeljene na prostor za pešce, na drugi za kolesarje, v sredini pa je vidno označena, a drugače tlakovana pot za slepe. V sklopu parka so teniška igrišča. Tenis igrajo rekreativno tako otroci in mladi, kot tudi starejši. Igrišča so precej zasedena v dopoldanskih in v popoldanskih urah. Na klopcah ob jezeru v parku smo opazili tudi skupino žensk, ki je tiho vadila, igrali so na domače piščali. Glasba je bila pomirjujoča, čisto skladna z ambientom. V parku vlada umirjenost in tišina. Na bližnjem travniku, ki prav tako spada v sklop parka so v soboto dopoldan otroci trenirali basebol. Zanimivo, majhni otroci pod vodstvom vaditeljev najprej vadijo v parku, kasneje šele na igriščih.

Tudi vaje joge spadajo v park. Skupina žensk je v dopoldanskem času vadila. Hkrati so tudi vabile k vajam. V jesenskih mesecih je v gozdu, v sklopu parka najti mnoge gobe, tudi nam znane lisičke, golobice, jurčke, štorovke. Prisotne pa so bile tudi mušnice, tudi nekatere nam neznane gobe. Zanimivo je, da nam znanih in cenjenih jurčkov ne nabirajo. Pobirajo pa kostanj. Debeli maroni so vsak dan sproti pobrani že zarana.

V parku je najti rože. V jeseni cvetijo še detelje, portulak, tagetes (smrdljivke). Opazili smo tudi precej visokorasli tagetes. Ob robu Doho parka je moč popiti super kavico. V mali družinski hiši mešajo, pražijo, meljejo in v kavarnici postrežejo okusno kavico. V bližini je tudi pekarna z nekaj vrstami kruha, vendar na Japonskem za naš evropski okus ni takšnega izbora kruha kot je na voljo doma.

Parki in vrtovi so umeščeni v mesta, nekateri na obrobje mesta, ob gozd, mnogi so umeščeni tudi v sklope turističnih znamenitosti kot so zlati paviljon in srebrni paviljon v Kyotu, potem pri kipu bude v Ushiku in v parku v Kasumigauri, v okolici drugih templjev kot so Nikko in ostali.  Urejevalci parkov so vešči svojega dela. Opazili smo skupino starejših moških, ki je urejala drevo v parku v Kyotu. Šest jih je bilo hkrati pri delu, na lestvah, vsi s škarjami v rokah. Vejice pa niso padale po tleh. Tla so bila zaščitena s folijo, vejice so se nabirale na foliji. Po tem rezu, so šli k drugem drevesu. Obiskovalec dobi občutek, da imajo v parku ves čas delo, od enega drevesa do drugega, dokler se krog ne sklene. Potem pa spet naprej. V Kyotu smo ob aleji filozofov videli na delu poleg starejših, tudi mlade. Češnjev drevored so urejali, a ne le s škarjami, tudi z motorno žago. Zanimivo je, kako očuvajo vsako deblo češnje, če le še ima zdravo zasnovo. Odstranijo vse suhe veje in lično oblikujejo zdravi del.  V Tokiu smo v parku videli na delu starejše moške, ki so se sklanjali in pleli gredice. Povedali so nam, da so v takšna dela vključeni starejši, sicer upokojenci, ki želijo biti koristni družbi in sebi. Njim delo (shigoto) osmisli življenje.

Opazili smo, da so nekateri vrtovi potrebni košnje. Predvsem to velja za Hama-ryku vrtove v Tokiu. Tisti teden je deževalo in to bi bila lahko olajševalna okoliščina, da vrt ni bil pokošen. Hkrati so iznajdljivi Japonci privabili na obisk starejše. Poimenovali so ga teden starejših. Če je bil v skupini obiskovalec starejši od 60 let, je imela skupina prost vstop. V parku se ponašajo z borom, ki je seveda umetelno oblikovan in strižen, star pa je čez 300 let. Umetelno oblikovana so vsa drevesa, tako da vsak sklop v toku dneva dosežejo  sončni žarki, da se pokaže razkošje rasti, da opazovalcu brez dodatnih besed govori zgodbo o lepoti, sobivanju, skladnosti  posameznega dela s celoto parka. To lepoto, mir, ubranost spoštujejo in kot dediščino iz preteklosti, njihove zgodovine, ki jo ohranjajo za bodoče rodove, znajo ceniti in odlično predstaviti turistom. Domačim in tujim. Parki so idealni za meditacijo in tudi za druženje. Ob vikendih so parki polni družin, ki si v park prinesejo hrano in pijačo, ki jo položijo na travnik, na pregrinjalo in sedejo ter uživajo na pikniku.

Otroci se igrajo in po mili volji skačejo po travnati površini. V vsakem parku je voda, tekoča voda, tudi malo jezero. V vodi je polno krapov. V navadi je, da se krape hrani. Predvsem otroci uživajo pri tem opravilu. V mnogih parkih prodajajo hrano za krape. In krapi so vajeni take vrste hranjenja. Prave atrakcije so.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Krapi v parku Ushiko.

Skoraj vsak park ima svojo vzpetino, na katero se je potrebno povzpeti, da si lahko ogledaš in občuduješ park in okolico. Obvezna sestavina parkov so kamni. Raznih oblik, kot kamnito obzidje, skulpture ali čisto preprosti del narave. Nikjer, razen na Japonskem nismo videli, da bi pleli mah. V parkih ob templjih, kjer je veliko turistov so poti označene in turisti se premikajo točno po označeni poti, drug za drugim. Ni mogoče zaiti s poti. Ob poti pa je kaj videti. Vsak kamen je očiščen, peščena steza je sveže pometena vsako jutro, med mahom ni nobene travice, drevesa so vzorno urejena. Odpadkov ni, nihče ne odvrže ničesar. Ni niti košev za smeti. Vse kar posamezni obiskovalec prinese, tudi odnese s sabo. In teh je veliko. Parki, templji in vrtovi so množično obiskani. Septembra je med obiskovalci videti mnogo šolarjev iz nižjih letnikov srednjih šol. Ti pridejo z učitelji in imajo v naravi ure zgodovine, kulture, zemljepisa. Tam se odvija prava šola v naravi. Turisti se na vsaj eni točki v parku lahko spočijejo na klopcah in tam jim za dobro ceno ponudijo čaj (macha čaj) in jesenski priboljšek iz mache s slastno sredico, ki je iz sladkanega fižola. Zelo okusno. Ne manjka stojnic. Ponudba je pestra, od spominkov do hrane in pijače. Tudi vstopnice niso zastonj. Povprečna cena vstopnice za obisk parka za odraslo osebo je 500 jenov, kar preračunano v evre pomeni 4,4 EUR. Pri vstopnicah gre za preprosto ekonomijo. Vse od delovanja, do urejanja in vzdrževanje parka je povezano s stroški in z denarjem, ki pa ga dobijo od prodanih vstopnic. Množica obiskovalcev, turistov, popotnikov na leto njim prinese tako bogat zaslužek. Večina parkov je za obiskovalce odprtih vse leto.

Gradiva v angleškem jeziku ni dosti, vse po načelu manj je več. Vsakomur, bodisi skupini ali pa posamezniku je prepuščeno, da si ustvari svoj vtis, napiše svojo zgodbo, svoj spomin na videno in doživeto. Brez dvoma pa je mogoče zapisati, da parki in vrtovi odslikavajo njihovo kulturo, zgodovino in tradicijo, red in delavnost, vse to »v paketu« z veseljem in ponosom na svoj način tudi radi pokažejo.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s