Japonci in moda

Nova kolumna moje mami! 🙂 Njeno opažanje o modi na Japonskem.

V Tokiu najdemo mnoge svetovno znane in tudi prestižne blagovne znamke. Nekatere izmed njih domujejo v trgovskih centrih, spet druge se bohotijo povsem samostojno. Glede na kupno moč potrošnikov in število prebivalstva glavnega mesta, koncentracijo poslovnega sveta, razpoložljivost vsega kar ponuja zahodni modni svet, bogato in raznovrstno ponudbo, ustrezno potrošno naravnanost enega dela kupcev, ima človek glede mode sprva velika pričakovanja.

Med sprehodi in ogledi mesta pa se prvotna pričakovanja ne izpolnijo. Še več, zdi se, da jim prestiž, modne novosti, modni trendi, svetovno znane blagovne znamke ne pomenijo tako veliko kot je to opaziti v zahodni Evropi in tudi pri nas.

Moški se v jesenskem času, opazovala sem v drugi polovici septembra, odpravijo v službo skoraj po pravilu v beli srajci in v temnih hlačah. Klasika. Barve so od sive do črne, bodisi enobarvne, različnih odtenkov, bodisi črtaste, z nešteto variantami. Oko zmoti, da so njihove hlače za dober centimeter, morda več, krajše kot velja to pri nas. Navadno ima moški v roki torbico. Pa ne moško. Radi izbirajo med ženskimi torbicami. Nič nenavadnega ni, da vidiš moškega z žensko torbico, ki je lahko tudi drugačne, ne le črne, sive ali temno rjave barve. Torbice so lahko enostavnih oblik, ni pa nujno. Tudi barve so lahko pestre. Torbice imajo svojo uporabnost, saj si nesejo od doma ali pa si na poti kupijo hrano, običajno hladno kosilo.

Zanimivi so tudi njihovi čevlji. Ti so ponavadi temni, vseh vrst, tudi z ošiljenimi konicami, ki so se pri nas nosile pred precej leti. Moški so v svojih opravah urejeni. Opaziti je, da jim nekako moda in modnost ni pomembna. Pri dekletih je opaziti, da jih skladnost ne zanima. Bolj je odbito, bolje je. Ne zanima jih kako je kdo oblečen. Kot da ne posvečajo velike pozornosti svojemu videzu. Tu in tam se najde mlad parček, ali skupinica deklet, ki izstopa. Povečini letos dekleta nosijo takšna in drugačna krila ali pa tričetrt hlače. Bluze so kratke, spet druge nosijo udobne tunike. Na nogah imajo nogavičke, lahko so bele barve, so pa tudi drugih barv. Še posebej izstopajo kratke nogavičke z volančko. Obute imajo čevlje s petko. V večini primerov kaže na individualnost v oblačenju, povsem svobodno izbiro, brezskrbno kombiniranje barv, stilov, imajo nek samosvoj slog, brez kakšne skladnosti. Le v zanje značilnih japonkah se v službo ne gre. Tudi tam je videti med mladimi tudi že predebele, vendar je debelih manj kot na zahodu.

Tudi frizure ne izstopajo. Barve so od črne do temno rajvih tonov. Svetlo barvanih las skoraj ni. Njihovi lasje so gosti in debelejši, navadno so ravni. Ženske in dekleta imajo navadno malo daljše lase. Dolge lase si spnejo v čop. Njihovi lasje tudi sivijo kasneje. Pri moških, plešavosti kot jo poznamo pri nas, tam ni. Make up pri ženskah je nevpadljiv. Frizerski studiji in saloni so obdani, oblepljeni s frizurami lepih deklet. Na prvi pogled se zdi, da so Evropejke. Od blizu se vidi, da niso. Vse po vrsti so domačinke. V očeh imajo barvne leče in v povezavi z make upom in frizuro daje fotografija vtis, da je dekle iz Evrope, severne Amerike.

Razmišljam, kako to, da jim moda in videz ne pomeni več, kako to, da videz ni tako zelo pomemben. Eden od razlogov lahko tiči v tem, da so pri njih v navadi šolske uniforme, še v času srednje šole. Z uniformami so dosegli zunanjo enakost mladih, ne gleda na bogastvo ali ne njihovih staršev. Nič nenavadnega ni, če omenim, da ima vsak mladostnik svoj iphone ali vsaj novejše izvedbe gsm, da pač mladi sedijo drug ob drugem in vsak brska po svojem gsmu. Nek fetiš so obrazne maske. Maske se nosijo na obrazu, čez usta in nos, ali pa kar pod brado. Kot nekakšen modni dodatek. Tudi maska na obrazu pomeni lahko zaščito malce bolnega, da ne bi okužil druge, za katere se domneva, da so zdravi, lahko pa je kar tako, za vsak primer.  stočasno moram dodati, da je seveda opaziti med maldimi tudi frajerje. Izstopajo, ne toliko po obleki, bolj po zunanjem obnašanju, po bolj izraženi samozavesti. V modi so očala. Očala, za ljudi z dioptrijo, a tudi sončna očala. Ta so različna, strogo temna, da se človeku ne vidi v oči.

Pokrivala raznih vrst in oblik služijo predvsem za zaščito pred soncem. Tudi sicer se poleti zaščitijo pred soncem tako, da nosijo lahka oblačila z dolgimi rokavi in tudi sicer so oblečeni tako, da se vidi čim manj kože.

Med brskanjem po netu o nakupnih navadah Japoncev sem opazila zgodbo ameriške trgovske verige GAP, ki letos zapira svoje blagovnice, trgovine OldNavi, ker so ugotovili, da je trg Japonske zelo zahteven, da so kupci bolj zvesti domačim blagovnim znamkam, da raje kupijo od domačih in če je mogoče narejeno doma, nekaj je pridodala tudi recesija in zato tudi večja varčnost kupcev.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s